HISTORI YA RENA

Tlholego

Mengwageng ya bo 1990, ditherišano di ile tša thoma magareng ga dikhampani tša meepo le mafapa a Mmušo wa Magareng mabapi le go hwetša meetse a sa hlatswiwang gore a šomišwe ke meepo ye e leng ka mokokotlong wa pholatinamo profenseng ya Limpopo.

Kgoro ya Meetse le Dithokgwa (Department of Water Affairs and Forestry (DWAF) ya nako yeo e be e eme ka la go re ga go meetse ao a ka dirišetšwago mešomo ya meepo goba diintasteri go fihlela letamo le leswa le agwa moeleng wa noka ya Lepelle (Olifants River). Letamo leo le ile la bitšwa Rooipoort. Ka morago le ile la fetolwa la bitšwa De Hoop nokeng ya Steelpoort. Le ge go le bjalo, go ile gwa lemogwa go re kabo ya meetse go lenaneo la go nošetša la Arabie (Arabie Irrigation Scheme) le be le sa šomišwe ka mo go lekanego. Lekgotla la Arabie la go nošetša le be le goga meetse go tšwa letamong la Arabie, leo ka morago le ilego la bitšwa Flag Boshielo.

Ka morago ga dipoledišano tše di telele, ba Kgoro ya Meetse le Dithokgwa ka tumelelano le tirišano le ba Kgoro ya Temo, ba ile ba dumelelana gore Lekgotla la Bašomiši ba Meetse le le tlo go bitšwa Lebalelo (Lebalelo Water User Association ) le hlongwe le fiwe laesense ya motšwaoswere go goga kelo ye itšeng ya meetse a Lepelle go tšwa letamong la Flag Boshielo. Kabo ye ya meetse e be e eya go tšwa kabelong ya meetse a go nošetša, tekanyo ya mengwaga e šupago. Tumelelano ye nngwe e bile gore Lebalelo e tla lefela ya ba ya aga mafarahlahla ao a tsomegago go goga meetse a sa hlatswiwang polaseng ya Havercroft.

Kago

Ka morago ga dipoledišano le setšhaba sa moo mafarahlahla a Lebalelo a tlago gona le tshepidišo e tseneletšego ya dithentara, Lebalelo e ile ya thoma ka kago ya dilo ka moka tšeo di bego di tsomega e bile di kwanetšwe. Se se ile sa tsebega jwale ka Lenaneo la Lebalelo (Lebalelo Scheme). Go mafarahlahla a go na le diphaephe tša tekanyo ya dikilomitara tše 110 go tšwa nokeng ya Lepelle di feta meepong le metsemabapi. Kago ye e feditšwe go ya ka nako le tšhelete tše di kwanetšwego.

Ge Lenaneo la Lebalelo le agwa go ile gwa dirwa gore go be le menyetla yeo ka yona Kgoro ya Meetse le Kelela Tšhila goba Lekgotla lefe kapa lefe la Taolo ya Meetse ba tla kgonago go goga meetse a sa hlatswiwang, ba a hlatswe gore a šomišwe ke metse mabapi e 103 yeo e tla beng e kgethilwe ke Mmušo wa Selegae.

E be ele ka 2005 ge Lebalelo e fiwa tumelelo ya go oketša lefelo la yona la taolo le go amogela maloko a maswa. Go latela se, koketšo ya phaephe ya Lekgotla la Lebalelo ka Borwa e ile ya agwa mme ya fetšwa ka 2007.

Ka 2012, Lebalelo e ile ya thoma dipoledišano mabapi le go oketša lefelo la yona la taolo gore le akaretše Lenaneo la Flag Boshielo le Lenaneo la Karolo ya Mogalakwena ka Lebowa; empa go ile gwa se be le kwano e fihleletšwego magareng ga barerišani.

Setswalle le Projeke ya Meetse ya Lepelle (Olifants River Water Resource Project- ORWRDP)

Ka nako ye go bego go agwa Lenanego la Lebalelo, Kgoro ya Meetse yeo ga bjale e tsebjago ka la Kgoro ya Meetse le Kelela Tšhila, e thomile projeke ye e tsebjago ka Olifants River Water Resource Project (ORWRDP) go leka go mekamekana le dinyakwa tša go tswalana le meetse moeding wa Lepelle ka Profenseng ya Limpopo. Maikemišetšo a projeke e be e le go aga letamo le leswa le diphaephe go immola letamo la Flag Boshielo, e lego le bohlokwa mo karolong ye ya naga. Se se be se direlwa gore toropokgolo ya Polokwane e hwetše meetse, gomme le Masepala wa Mogalakwena o be le meetse a lekanego.

Dikgato tše Pedi tšeo di akanywago ke ORWRDP

Kgato ya Pele: – go oketša meetse ao a tšweletšwago ke mafarahlahla a bjale go iša meetse Polokwane
Kgato Ya Pele A – Go godiša lebota la Letamo la Flag Boshielo (e feditšwe)
Kgato Ya Bobedi – go lekalekanya tšhomišo ya meetse mothopong wa Lepelle le go neeletša mangwalotšhupo (dilaesense) a itšego a go šomiša meetse go tšwa Letamong la Flag Boshielo go ya Letamong la De Hoop gore meetse a kgone go šomišetšwa diintasteri, temo le setšhaba. Ka tsela yeo, dikgatwana tše dingwe ka tlase ga Kgato ya Bobedi ya ORWRDP di dirwa ke mešongwana ya go tsenya diphaephe tše di sepedišago meetse a sa hlatswiwang go ya mafelong a fapanego gore a hlatswiwe. Meetse a tla re go hlatswiwa a fetišetšwa metsaneng ya kgauswi. Mešomo ye ka moka e tla lefelwa ka ditšhelete tša dikadimo go tšwa go dipeeletšo tše di thekgilwego ke dikhampani tša meepo le bašomiši ba bangwe ba ikemetšego.
Kgato ya Bobedi A – Kago ya Letamo la De Hoop (e fedile)

Kgato Ya Bobedi B – Kago ya phaephe go tloga Letamong la Flag Boshielo go ya Pruisen

Kgato Ya Bobedi C – Kago ya phaephe go tloga Letamong la De Hoop go ya Steelpoort (e fedile)

Kgato Ya Bobedi D – Kago ya phaephe go tloga Steelpoort go ya Mooihoek

Kgato Ya Bobedi E – Kago ya phaephe go tloga Mooihoek go ya Clapham

Kgato Ya Bobedi F – Kago ya phaephe go tloga Clapham go ya Olifantspoort

Kgato Ya Bobedi G – Kago ya phaephe ya bobedi ye e sepelago go bapana le Kgato ya Bobedi B ya go tloga Letamong la Flag Boshielo go ya Pruisen.

Kgato ya Bobedi H – Go kopanya Lenaneo la Mokgatlo wa Lebalelo (LWUA) le wa ORWRDP ge Kgato ya Bobedi C, D le E di fela

Setswalle le Foramo ya Mohlakanelwa Ya Meetse Ya Lepelle (Olifants River Joint Water Forum (JWF)

Maikaelelo a Foramo ya Mohlakanelwa Ya Lepelle ke go boledišana ka ditaba tše di amanago le meetse magareng ga bašomiši ba meetse ba tša kgwebo le mmušo; go ya ka moya wa leago le tirišano ya pušo ye e lego molaotheong wa Repapoliki ya Afrika Borwa. Foramo e na le maloko a ka bago 20, e lego dikhampani tša meepo tšeo ditšhomelo tša tšona di ikadilego ka Bohlabela le ka Lebowa. Maloko ka moka a bjale a Mokgatlo wa Bašomiši ba Meetse wa Lebalelo ke maloko a Foramo ya Mohlakanelwa ya Meetse ya Lepelle.